Mednarodni kongres Šport skozi oči psihologije 2023

Na letošnjem kongresu so predavali izkušeni domači in tuji strokovnjaki s področja športne psihologije. Dogodek je privabil številne trenerje, športnike, športne pedagoge in ostale, ki jih zanima tematika športne psihologije. Predavatelji so navzočim ponudili vpogled v vlogo psihologije v športni ekipi, zastavljanje ciljev skozi kariero, pojasnili, na kaj naj se osredotočamo pri razvoju talenta tekom športnikove kariere, kako lahko znanje športne psihologije uporabimo pri pouku športa in športne vzgoje ter predstavili koncept safeguardinga v športu. Več informacij o predavateljih, ter kratke povzetke predavanj si lahko preberete spodaj.

BORIS BALENTGNK Dinamo Zagreb, Hrvaška zveza športnih psihologov, Hrvaška

Boris Balent deluje kot športni psiholog pri prvi ekipi GNK Dinamo Zagreb. Ima več kot petnajst let izkušenj kot športni psiholog v nogometu in drugih športih. Med drugim je vzpostavljal sistem psihološke priprave pri GNK Dinamo Zagreb in FC Hajduk Split. Bil je koordinator psihološke priprave pri Hrvaški nogometni zvezi in član medicinske ekipe na Olimpijskih igrah v Londonu leta 2012. Boris je avtor dveh priročnikov s področja športne psihologije, “Uvod v športno psihologijo: Priročnik za trenerje” in “Psihološko znanje in orodja v športni praksi”. Eno izmed njegovih glavnih področij zanimanja je mindset v športu, kar je bila tudi osrednja tema njegove doktorske disertacije.

HAFRÚN KRISTJÁNSDÓTTIRUniverza v Reykjaviku, Islandija

Dr. Hafrun Kristjánsdóttir je psihologinja, profesorica in predsednica oddelka za športne znanosti na Univerzi v Reykjavíku. Njeno raziskovalno delo in publikacije so se v glavnem osredotočale na duševno zdravje, pretrese možganov v športu in trening psiholoških spretnosti. Kristjánsdóttirjeva dela z vrhunskimi športniki in ekipami že od leta 2005. Bila je psihologinja ekipe Islandije na Olimpijskih igrah v Riu, Londonu in Tokiu. Kristjánsdóttirjeva je bila tudi sama rokometna igralka in je več let zastopala Islandijo.

TANJA KAJTNAUniverza v Ljubljani, Slovenija

Tanja Kajtna je doktorica psiholoških znanosti, s športno psihologijo se ukvarja že vse od zadnjih let dodiplomskega študija psihologije, teme njene diplomske naloge, magistrskega dela in doktorske disertacije so bile s področja psihologije športa. Raziskovalni vidiki te tematike so ji bili v pomoč pri praktičnem delu v psihološki pripravi športnikov, že vrsto let sodeluje s številnimi vrhunskimi športniki iz mnogih športov. V svoje delo poleg fenomenološkega pristopa vključuje pristope vedenjsko – kognitivne terapije in hipnoterapije. Njeno globoko zanimanje za to področje izhaja tako iz lastnih izkušenj v športu, ki jih je dobila kot tekmovalka in trenerka, kot tudi iz osebnega prepričanja, da lahko stvari spremenimo, če si to le dovolj močno želimo in smo v to pripravljeni vložiti dovolj truda. Zaposlena je na Fakulteti za šport kot univerzitetna profesorica in je predsednica sekcije za psihologijo športa pri Društvu psihologov Slovenije.

TINA JEROMENPsiholab, Slovenija

Tina Jeromen je diplomirana psihologinja. Bivša vrhunska plavalka je po zaključku tekmovalne kariere ostala v športu kot trenerka plavanja. Ker jo je že kot tekmovalko zanimal človeški um in psihologija, se je kot študentka psihologije kmalu znašla v vodah športne psihologije. Poleg praktičnega dela s športniki je študij zaključila z diplomsko nalogo, v kateri je analizirala pristope in značilnosti vodenja pri slovenskih trenerjih.Praktične izkušnje je nato nabirala na področjih socialne preventive, kot psihologinja v šoli in kot vzgojiteljica v Mladinskem domu. Danes vodi svoje podjetje Psiholab, aktivno sodeluje v sekciji za športno psihologijo kot članica strokovnega odbora, redno pa se udeležuje tudi intervizij. Zaključila je z izobraževanjem za vedenjsko-kognitivnega terapevta (3. stopnja) in izobraževanjem za hipnoterapevta. Vsakodnevno dela s športniki, trenerji in starši iz različnih športnih panog: plavanje, košarka, smučanje, tenis, atletika, ples, nogomet … Z delavnicami za trenerje, starše in športnike sodeluje z različnimi športnimi klubi.
Kot soavtorica je napisala priročnik za športno psihologijo Šport z bistro glavo in knjižico s CD-jem z naslovom Sproščanje, moj mali priročnik

PAUL WYLLEMANUniverza Vrije v Bruslju, Belgija, reprezentanca Belgije

Paul Wylleman, doktor psihologije (klinična psihologija), je redni profesor na Univerzi Vrije v Bruslju, kjer poučuje športno psihologijo, psihologijo v vrhunskem športu, športni performance, razvoj kariere in duševno zdravje v vrhunskem športu. Njegovo raziskovalno delo in objave se osredotočajo na prehode v športnih karierah, dvojno kariero in storitve podpore športne psihologije. Paul je vodja oddelka Vrhunski šport in študije (Topsport and Study) na univerzi in vodja raziskovalne skupine Športna psihologija in duševna podpora. Bil je predsednik Evropske federacije športne psihologije (FEPSAC). V zadnjih 25. letih je Paul nudil podporo perspektivnim, vrhunskim in olimpijskim športnikom ter trenerjem v posamičnih in ekipnih športih, sodeloval na Davis/FedCup, evropskih in svetovnih prvenstvih ter Olimpijskih igrah. Devet let je bil član ekipe TeamNL (Olimpijski komite Nizozemske NOC*NSF), kjer je vodil ekipo športnih psihologov, performance psihologov, svetovalcev, kliničnih psihologov, nevropsihologov ter psihiatrov, da bi zagotovil psihološko podporo olimpijskim in paraolimpijskim športnikom ter trenerjem. Bil je športni psiholog Nizozemske na Olimpijskih igrah v Riu leta 2016 in v Tokiu leta 2020. Leta 2022 je Paul postal strokovnjak za psihologijo Nizozemske olimpijske ekipe ter športni psiholog za Nizozemsko na OI v Parizu leta 2024.

MAJA SMRDUUniverza na Primorskem, Slovenija

Dr. Maja Smrdu je klinična in športna psihologinja, z doktoratom iz aplikativne kineziologije. Zaposlena je na Univerzi na Primorskem, FAMNIT, Oddelek za psihologijo in v Zdravstvenem domu Koper. Kot predavateljica in raziskovalka deluje na področjih športne psihologije, etike v športu, duševnega zdravja, nevropsihologije, jaza in utelešene kognicije. Dela(la) je z mnogimi vrhunskimi ter perspektivnimi športniki in trenerji iz različnih individualnih in ekipnih športov, npr. atletika, gimnastika, veslanje, jadranje, smučanje, ples, rokomet, košarka itd. Maja je tudi soustanoviteljica Inštituta za fair play in strpnost v športu ter članica Etične komisije pri Olimpijskem komiteju Slovenije in Evropskem olimpijskem komiteju. Pri svojem delu združuje VKT, TA, čuječnost in klinično prakso.

SIDONIO SERPAUniverza Lusofona v Lizboni, Portugalska

Sidónio Serpa je diplomiral iz športne vzgoje in iz psihologije. Doktorat je opravil s tezo o športni psihologiji na Fakulteti za človeško kinetiko Tehniške univerze v Lizboni (trenutno Univerza v Lizboni), kjer je postal predsednik Katedre za športno psihologijo in koordinator Laboratorija za športno psihologijo. Trenutno je predsednik Katedre za športno psihologijo na Univerzi Lusofona v Lizboni, po upokojitvi kot redni profesor na Fakulteti za človeško kinetiko, kjer je delal približno 45 let. Dr. Serpa je nekdanji predsednik Mednarodnega društva za športno psihologijo (ISSP) in član Evropskega “Foruma za uporabne športne psihologe v Topsport-FAST” že od samega začetka. Objavljal je na nacionalni in mednarodni ravni ter predaval v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Aziji in Afriki. Poleg tega je bil vabljeni profesor na več univerzah v Evropi in na Kitajskem v Makau. Sidónio Serpa je nekdanji telovadec in trener telovadbe ter je deloval kot psiholog vrhunskih športnikov, dobitnikov medalj na svetovnih in evropskih prvenstvih ter olimpijskih igrah. Kot športni psiholog je bil član štaba portugalske jadralne ekipe na olimpijadi v Atlanti in Sydneyju. Leta 2009 je prejel nagrado “AASP Distinguished International Scholar Award” s strani Združenja za uporabno športno psihologijo (AASP) v ZDA in “Akademsko priznanje za zasluge” Tehniške univerze v Lizboni. FEPSAC ga je leta 2019 počastila z nagrado Ema Geron. Leta 2012 je Dr. Serpa postal vabljeni član Ibero-ameriškega združenja za športno psihologijo. Nedavno ga je imenovali za prvega člana Mednarodnega društva za športno psihologijo (ISSP) in ga vključili v prvo listo Dvorane slavnih ISSP. Športni sekretar portugalske vlade ga je imenoval za ambasadorja športne etike.

CHRIS HARWOODUniverza v Nottinghamu, Velika Britanija

Chris je profesor športne psihologije in direktor Raziskovalnega centra za šport, zdravje in izboljšanje uspešnosti (SHAPE) na Univerzi Nottingham Trent. Njegova raziskovalna zanimanja segajo v psiho-socialne vidike razvoja športnika in performanca, vključno z vlogami trenerja, staršev ter širšega družbenega okolja. Posebno pozornost namenja integraciji psiholoških načel v mladinski šport in podpornemu sistemu okoli mladih igralcev, ki omogoča razvoj športnika ob zagotavljanju skrbi za njihovo identiteto. Iz svojega dela v profesionalnem nogometu je razvil model 5Cs www.the5cs.co.uk kot uporabniku prijazen način vključevanja ključnih konceptov psihologije v programe razvoja igralcev. Prav tako je poznan na področju strokovne prakse, razvoja in usposabljanja športnih psihologov. Objavil je več kot 150 znanstvenih člankov, poglavij in knjig o teh temah kot znanstvenik-praktik, ter je član več uredniških odborov revij, med njimi Journal of Applied Sport Psychology, International Journal of Sport and Exercise Psychology, The Sport Psychologist, Psychology of Sport and Exercise ter Qualitative Research in Sport, Exercise and Health. Kot član AASP in BASES je bil nekdanji podpredsednik Evropske federacije športne psihologije (FEPSAC) in trenutno je podpredsednik ter predsednik registra na Upravnem svetu Mednarodnega združenja športne psihologije (ISSP). Poleg svojega akademskega dela je Chris registriran praktični psiholog pri HCPC in je zasedal položaj vodilnega psihologa v profesionalnih nogometnih klubih ter pri Lawn Tennis Association. Še vedno uživa v tekmovanju kot veteran teniški igralec na nacionalni ravni za ekipo svoje pokrajine v Veliki Britaniji.

BORJANA KREMŽAR JOVANOVIĆUKC Maribor, Univerza v Mariboru, Slovenija

Borjana Kremžar Jovanović je kot klinična psihologinja zaposlena na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor. Že več let kot asistentka sodeluje tudi v procesu izobraževanja na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru ter deluje v Psihoterapevtskem in psihodiagnostičnem centru Maribor kot izvajalka kognitivno-vedenjske terapije in psihodiagnostike.
Sodeluje tudi v raziskovalnih projektih. Njeni raziskovalni interesi so povezani z njenim kliničnim delom in se v zadnjem obdobju usmerjajo predvsem na področje psihopatologije v vrhunskem športu, kar je osrednja tema njene doktorske raziskave.

Povzetki predavanj

Chris Harwood

Skupaj do odličnosti: Kako lahko 5C program pomaga trenerjem in staršem podpirati psihološki razvoj in dobro počutje mladih športnikov

Šport mladih je izvrstna priložnost za psihološko rast in razvoj mladih športnikov, če trenerji in starši poskrbijo za ugodno in podporno okolje. Profesor Harwood bo predstavil načela in cilje svojega programa 5C (zavezanost, komunikacija, koncentracija, nadzor, samozavest; Harwood, 2008; Harwood & Anderson, 2015; Harwood et al., 2015). Pojasnil bo, kako lahko trenerji razvijajo svojo samozavest za vključevanje psihologije v svojo trenersko prakso ter kako učinkovito sodelovati s starši, da bi bili ti lahko najboljša možna podpora mlademu športniku.

Hafrún Kristjánsdóttir

Multidisciplinarna ekipa za podporo: vloga psihologa

Na tem predavanju bomo raziskovali multidisciplinarne ekipe v vrhunskem športu. Poglobili se bomo v pomembnost vključevanja različnih strokovnjakov, ki lahko z svojim znanjem sodelujejo pri celostnih rešitvah za športnike. Ključni poudarki bodo na modelu Patricka M. Lencionija o težavah v ekipi – kot so pomanjkanje zaupanja in zavezanosti – ter značilnostih učinkovitih ekip, ki poudarjajo zaupanje, odprto razpravo in skupno odgovornost. Definirali bomo vlogo psihologov v teh ekipah ter podrobno opisali njihovo odgovornost in pomen. Hkrati bomo poudarili pomen multidisciplinarnih pristopov v vrhunskem športu za celostno skrb za športnika, izboljšanje uspešnosti in osebnostni razvoj ter obenem razmišljali o realnih izzivih oblikovanja in delovanja v teh ekipah.

Boris Balent

Miselnost športnika in ekipe: kaj lahko naredi trener?

Miselnost lahko opredelimo kot implicitno prepričanje, ki ga posameznik ima o sebi in svojih sposobnostih. Na splošno lahko razlikujemo med dvema vrstama miselnosti: fiksno in prilagodljivo miselnostjo. V športu se miselnost nanaša predvsem na to, ali pripisujemo uspeh trudu ali talentu. Športniki s fiksno miselnostjo so manj dovzetni za kritiko, poskušajo se izogniti izzivom ali situacijam, v katerih niso prepričani, da bodo uspešni. Prav tako pogosteje obupajo po napaki in so nagnjeni k iskanju izgovorov ob neuspehu. Po drugi strani pa športniki s prilagodljivo miselnostjo kritiko dojemajo kot informacijo, ki je koristna za njihov dolgoročni razvoj. Prav tako se pogosteje lotijo novih, negotovih situacij, ker jih vidijo kot priložnost za učenje in napredovanje. Raziskave so pokazale, da prilagodljiva miselnost povečuje verjetnost dosežkov. Hkrati pa potrjujejo tudi, da je na miselnost mogoče vplivati in jo spremeniti. V tem predavanju se bomo osredotočili na učinkovite pristope, ki jih lahko uporablja trener za razvoj želene miselnosti pri športnikih ali ekipah.

Paul Wylleman

Vloga trenerjev pri razvoju nadarjenih in vrhunskih športnikov: Športno psihološka perspektiva

Raziskave so potrdile pomembno vlogo, ki jo imajo psihološki dejavniki kot dejavniki uspešnega razvoja nadarjenosti in vrhunskih dosežkov, zato so identifikacija teh dejavnikov ter način njihovega razvoja in uporabe v ospredju pozornosti športnih psihologov. Na podlagi opredelitve psiholoških značilnosti in veščin, ki jih potrebujejo nadarjeni športniki, ko se razvijajo v začetni, razvojni in mojstrski fazi športne kariere, bo podan pregled vloge in vpliva psiholoških kompetenc, kako jih prepoznati, kako jih razvijati in zlasti o primarni vlogi trenerja (in sekundarni vlogi športnega psihologa) v tem procesu razvoja psiholoških kompetenc pri svojih športnikih. Na voljo bodo primeri iz različnih športov.

Sidonio Serpa

Pot k modelu trajnostnega trenažnega procesa v športu

Elitni šport športnike potisne čez njihove fizične in psihološke meje. Nedavni primeri vrhunskih športnikov, kot sta Michael Phelps ali Simone Biles, kažejo, kako je lahko kontekst vrhunskega športa škodljiv za duševno zdravje športnikov, saj zahteve po uspešnosti običajno presegajo športnikove osebne vire, kar vodi vodi v to, da je šport na elitni ravni velikokrat netrajnosten proces. Predavanje bo obravnavalo vprašanja, povezana s potrebo po redefiniciji perspektiv trenažno-tekmovalnih procesov. Po eni strani bi morali nadzorovati zahteve do športnikov, po drugi pa mora tudi sam proces priprave športnika opremiti z učinkovitimi in močnimi psihološkimi viri podpore. S tem ciljem bo predlagan model trajnostnega trenažnega procesa v športu.

ŠSOP 2023

Mednarodni kongres Šport skozi oči psihologije 2023

Povzetki predavanj