Vabimo vas na osrednji strokovni dogodek s področja športne psihologije, ki bo potekal 14. in 15. novembra 2025 v Ljubljani. Letošnja osrednja tema bo “Izzivi trenerskega poklica”, kjer bomo skozi predavanja, razprave in delavnice osvetlili psihološke vidike trenerskega dela v športu.

Dogodek bo potekal v dveh delih:

• Prvi dan bo namenjen predvsem psihologom,

• drugi dan pa je namenjen širši športni skupnosti – trenerjem, športnikom, športnim pedagogom in vsem ostalim, ki jih zanimajo psihološki vidiki športa.

Z nami bodo priznani slovenski in tuji predavatelji, ki bodo delili svoje izkušnje, najnovejša spoznanja ter praktične pristope k delu v športnem okolju.

Pridružite se nam pri soustvarjanju kakovostnega, psihološko podprtega športa!

Kotizacije:

Zgodnja prijava (do 30. 8. 2025): 50 eur, študenti in upokojenci 30 eur, člani DPS 40 eur

Redna prijava (do 30. 10. 2025): 70 eur, študenti in upokojenci 40 eur, člani DPS 60 eur

Odjave možne do vključno 11.11.2025

Dodatne informacije na 

The team in crisis – evidence-based approaches for coaches and sport psychologists: lecture and workshop

Stephanie Buenemann
University of Muenster

When a team loses for many times in a row, colloquially this is often labelled as a crisis. Especially in sports with a large media presence (e.g., soccer), clubs are presented as experiencing a crisis. Theoretically, a team performance crisis in teams is defined as a downward spiral of persistent underperformance, characterized by threat perceptions, and the inability to cope with it and therefore suffering functionality of the team. At the same time, the term crises in sport encompasses much more than performance crises. Crises in sport occur both at an individual level (e.g. triggered by injuries or mental health) and at an association or club level (e.g. reputational crises following scandals) and are omnipresent in sports (Strauss et al., 2024).
In the lecture and workshop, participants will gain knowledge on theoretical perspectives on crises. With this knowledge, suggestions for interventions are proposed. The workshop will include examples and discussions to learn from each other.

Sidónio Serpa, PhD
CIDEFES – Lusófona University; Olympic Committee of Portugal

This presentation explores the concept of psychological sustainability in elite sport—maintaining mental well-being, emotional resilience, and adaptive performance across an athlete’s career. Drawing on sustainable development principles, it argues that high performance and mental health must coexist as complementary goals. Using recent research, the work identifies key mental performance skills as critical for long-term excellence. Internal and external stressors, such as competitive pressure, training load, and social expectations, are discussed alongside behavioural and cognitive strategies for self-regulation. The Model of Psychological Sustainability in Sports Training will be presented, emphasizing an athlete-centred and holistic coaching approach, integrating psychological assessment, load management, and mental skills training into daily preparation. Ultimately, achieving sustainable excellence requires a systemic framework that balances performance demands with psychological resources, ensuring that the pursuit of success does not compromise athletes’ long-term mental health.

Kratke predstavitve duševnega zdravja

Katja Kodelja
Osebnostne motnje v vrhunskem športu

Tudi v vrhunskem športu »notranji svet« včasih postane nasprotnik. Osebnostne poteze, kot sta velika samozavest ali pogum, so lahko super moč – dokler ne postanejo toge in vodijo v konflikte, impulzivnost ali čustvena nihanja. Osebnostna motnja ni “slab značaj”, temveč vzorec razmišljanja, čutenja in vedenja, ki otežuje odnose, samoregulacijo in nastop. Posebej pozorni moramo biti na mejno osebnostno motnjo: hitro menjavanje razpoloženj, strah pred zavrnitvijo, impulzivnost – vse to lahko v ekipi močno zanihajo dinamiko. Dobro okolje pomaga: jasna struktura in pravila, mirna komunikacija, varne meje, redna povratna informacija, trening veščin čustvene regulacije in hiter dostop do strokovne pomoči. Pri mladih športnikih pazimo, da ne lepimo etiket – normalni razvojni vzorci niso diagnoza. Sporočilo: manj stigme, več razumevanja in podpore – da talent ne izgubi duele z lastno notranjo nevihto.

Petra Vrhovnik
Razumevanje motnje pomanjkljive pozornosti s hiperaktivnostjo in povezanosti s športom

ADHD ni “slaba vzgoja”, ampak nevrološka razvojna motnja—z veliko talenta in energije, če jo znamo usmeriti. V športu se lahko kaže kot hiperfokus in ustvarjalnost (prednost!) ali kot nepazljivost, impulzivnost in organizacijski kaos (izziv). Redna vadba zviša dopamin/noradrenalin in krepi izvršilne funkcije; plavanje je še posebej koristno zaradi ritma, dihanja in senzorne regulacije. Čuječnost + jasne, kratke rutine + vizualni urniki + majhni koraki pri ciljih = manj stresa in več zbranosti. Projekt Erasmus+ je pokazal: kombinacija plavanja, vaj čuječnosti in učenja upravljanja s časom je povečala samoučinkovitost, upanje, optimizem in odpornost ter zmanjšala simptome ADHD. Kaj lahko naredimo danes? Strukturiraj trening, uporabi kontrolne sezname, vključi 2–3 minute dihanja, postavi mini-cilje in pohvali doslednost. ADHD v športu ni ovira—je drugačen način delovanja, ki ob pravi podpori postane prednost.