Standardi dela športnega psihologa vsebujejo opis športne psihologije in profila športnega psihologa ter nekaj sklopov standardov. Prvi sklop je vsebinski, v njem je predstavljena vsebina dela športnega psihologa, v drugem sklopu so opredeljeni način in oblike sodelovanja športnega psihologa s športniki, trenerji in drugimi, izpostavljeni pa so tudi nekateri etični vidiki delovanja. V Sekciji za psihologijo športa Društva psihologov Slovenije smo jih pripravili z namenom, da bi zagotavljali in vzpostavljali visoko raven delovanja športnih psihologov in za obveščanje širše športne javnosti o pomenu in vlogi športne psihologije. Predstavljajo standarde dela, ki naj bi jih vzdrževal vsak športni psiholog.

OPREDELITEV ŠPORTNE PSIHOLOGIJE IN PROFILA ŠPORTNEGA PSIHOLOGA

Psihologija športa je uporabna veda, ki psihološka spoznanja prenaša v športno prakso. Je močno orodje, ki ga lahko uporablja posameznik ali ekipa za izboljšanje svojega nastopa na tekmovanjih. Znanja in informacije črpa iz različnih psiholoških disciplin.
Športni psiholog je univerzitetni diplomirani psiholog, ki se strokovno ukvarja s športno psihologijo in z uporabno psihologijo, je strokovnjak za izvajanje in učenje tehnik in svetovalnih razgovorov v okviru psihološke priprave športnika*, tekmovalca in ima pridobljen naziv »športni psiholog«. Pri delu se športni psihologi držimo strokovnih principov in načel Kodeksa poklicne etike psihologov Slovenije (2002).

*opomba

Športni psiholog (psihologinja) se pri svojem delu srečuje s športniki, trenerji, starši ter drugimi športnimi delavci in strokovnjaki. V tekstu največkrat omenjamo športnike in trenerje, radi pa bi poudarili, da je športno psihološko delo lahko vezano na vsa področja športa, ter da v športnem timu sodelujemo z različnimi ljudmi in profili.

V Sloveniji pridobljen naziv »športni psiholog« pomeni, da mora posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:

  1. pridobljen naziv univerzitetni diplomirani psiholog
  2. opravljen tečaj »Osnove praktične športne psihologije« z opravljeno izpitno nalogo
  3. opravljen osnovni tečaj splošnih vsebin za trenerje
  4. opravljeno izobraževanje prve stopnje Vedenjsko kognitivne terapije
  5. prikazano praktično delo s športniki in redna udeležba na strokovnih srečanjih.

Naziv se obnavlja vsaka 4 leta.

Športni psiholog pri svojem delu uporablja le tehnike, za katere je usposobljen.

VSEBINSKI STANDARDI

Cilj sodelovanja s športnim psihologom je izboljševanje in vzdrževanje športnikove psihosocialne dobrobiti in izboljšanje tekmovalnega nastopa.

Športni psiholog svetuje in izobražuje na področju športnikovih predtekmovalnih stanj, motivacije, koncentracije, čustvenega nadzora, predtekmovalne napetosti, agresivnosti, komunikacije, medosebnih odnosov in vseh drugih psiholoških lastnosti in stanj, ki vplivajo na izboljšanje tekmovalne uspešnosti.

Športnika in druge kliente (trenerje, druge strokovnjake, starše…) seznanimo s:

  • tehnikami sproščanja
  • tehnikami predstavljanja
  • tehnikami kontrole misli
  • pravili postavljanja ciljev
  • z drugimi tehnikami psihološke priprave športnikov.

S športnikom je potrebno določiti cilje sodelovanja, doseganje zastavljenih ciljev pa po dogovorjenem obdobju sodelovanja preverimo.

Športni psiholog uporablja psihodiagnostična sredstva, ki so v skladu s cilji in namenom sodelovanja in v skladu s standardi psihološke stroke.

NAČIN DELOVANJA ŠPORTNEGA PSIHOLOGA

Športni psiholog lahko s športnikom ali skupinami deluje:

  • izobraževalno (učenje različnih tehnik in vsebin športne psihologije)
  • svetovalno (svetovalni proces).

Psihologovo delo je lahko:

Kratkoročno – usmerjeno v reševanje neke konkretne situacije v smislu konkretne intervencije in/ali učenje različnih tehnik in vsebin športne psihologije; število ur sodelovanja je odvisno od posameznega primera.

Dolgoročno – spremljanje športnika skozi sezono ali več sezon s kompleksnim, poglobljenim pristopom; športni psiholog omogoča vsaj 15 srečanj letno.

V dolgoročno svetovanje (obravnavo) se zaradi razvojnih značilnosti in razvoja športne kariere sprejema športnike, starejše od 14 let. Pri mlajših športnikih se uporablja predvsem kratkoročno svetovanje.

Športni psiholog se seznani z značilnostmi konkretnega športa (obliko treningov in periodizacijo, tekmovalnim sistemom, pravili, psihofizičnimi zahtevami športa…). V sklopu svojega dela si športni psiholog občasno in po dogovoru ogleda tudi treninge in tekmovanja.

Športni psiholog zagotovi ustrezne pogoje dela ( na primer termine, ki so prilagojeni športnikovim trenažnim obveznostim, prostor…)

Športni psiholog z namenom dobrobiti športnika le-temu predlaga obravnavo pri drugem psihologu oziroma strokovnjaku, če:

  • ni usposobljen za reševanje konkretne problematike
  • nima časa in pogojev za sodelovanje s športnikom
  • ne dosega dogovorjenih ciljev
  • ne more vzpostaviti kvalitetnega svetovalnega odnosa
  • športnikova problematika zahteva tudi obravnavo strokovnjaka drugega profila (zdravnika, fizioterapevta…)
  • iz drugih strokovnih razlogov.

Športni psiholog lahko na dan v individualno obravnavo sprejme največ 6 športnikov in drugih klientov. Srečanja običajno trajajo od 45 do 60 minut, po dogovoru s športnikom pa so srečanja lahko tudi daljša ali krajša.

Športni psiholog po dogovoru s športnikom sodeluje tudi s trenerjem in drugimi strokovnjaki v športnem timu, v primeru mladoletnih športnikov tudi s starši.

Z dovoljenjem športnika se športni psiholog po potrebi posvetuje tudi z drugimi strokovnjaki (trenerji, zdravniki, fizioterapevti, maserji…) in je odprt za njihove predloge.

ETIČNI VIDIKI

Sodelovanje športnika s športnim psihologom je prostovoljno. Pri mladoletnih športnikih je za sodelovanje s športnim psihologom potrebno soglasje staršev.

Molčečnost – psiholog brez dovoljenja športnika ne razkriva informacij, ki jih je pridobil pri sodelovanju z njim.
Športni psiholog je odgovoren za strokovno predstavljanje športne psihologije v medijih.

V primeru, da športni psiholog v javnosti izpostavi ime športnika, mora za to pridobiti njegovo privoljenje (po možnosti pisno).

Standardi so bili sprejeti v Ljubljani, 24. 5. 2012